Čebele se prehranjujejo z medičino, mano in cvetnim prahom. Vsaka snov doprinese nekaj dobrega h končnemu zdravju čebele. Cvetni prah jim služi kot pomemben vir mešane hrane, ki jo sestavljajo beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, veliko različnih vitaminov, mineralov, encimov in hormonov. Cvetni prah imenujemo tudi pelod, to so namreč rastlinske moške spolne celice. Pelod je prav tako nepogrešljiv v vsakdanji prehrani človeka, saj vsebuje idealne sestavine, ki jih naše telo potrebuje za ohranjanje zdravja in krepitev imunskega sistema.
Opraševanje in cvetni prah
Vsak cvetni prah je različen, edinstven in je odvisen od posamezne cvetoče rastlinske vrste. Je zelo pomemben, saj je osnova spolnega razmnoževanja rastlin. Cvetovi rastlin vsebujejo različno število zrnc cvetnega prahu. Pelod nastaja v prašnici v pelodnih vrečkah. Prašnica se nahaja v spodnjem razširjenem delu prašnika. Prašnik pa je cvetni organ. Šele ko prašnica dozori, se odpre in potem se na prašnikovo površino sprosti na milijone pelodnih zrnc. Zelo pomemben proces pri cvetnem prahu je opraševanje, katerega pa izvajajo prav čebelice. Cvetni prah prenašajo z ene rastline na drugo rastlino. Poznamo vetrocvetke in žužkocvetke. Razlika med njimi je, da vetrocvetke oprašuje veter, žužkocvetke pa žuželke. Zanimivo dejstvo je, da v tropskih in subtropskih območjih, rastline oprašujejo ptiči in druge živali. Vodne rastline, ki so potopljene v vodi, pa oprašuje voda. Na kakšen način poteka opraševanje, je odvisno od velikosti zrnc. Vetrocvetke imajo na primer lažja, manjša in suha zrnca cvetnega prahu, prenaša jih veter in v spomladanskem obdobju pri veliko ljudeh povzročajo neprijetne alergične reakcije, kot je seneni nahod. Kostanj je ena izmed drevesnih vrst, ki vsebuje velike količine cvetnega prahu. Kostanjev cvet nima čaše, zato se nektar združi skupaj s cvetnim prahom. Kostanjev med vsebuje velike količine cvetnega prahu, kar mu tudi daje grenak okus.
Nabiranje cvetnega prahu
Zanimivo je, da tako majhne živali, kot so čebele, opravljajo tako veliko pomembnih nalog. Vse naloge imajo v čebelji družini točno razdeljene. Naloge so deljene glede na starost čebel. Cvetni prah nabirajo pašne čebele, ki prav tako nabirajo medičino oziroma mano. Čebele lahko letijo po pelod dlje kot po medičino. Teža cvetnega prahu je namreč manjša kot teža medičine. Čebele si zapomnijo kraj paše in se vračajo zmeraj nazaj, dokler paša traja. Določene rastline izločajo cvetni prah le v določenem delu dneva in ker si čebele to zapomnijo, se vsak dan istega časa vračajo na to rastlino. Čebelje telo je pokrito z dlačicami, zato se jih cvetni prah enostavno oprime. Ko naberejo zrnca cvetnega prahu, ga med seboj lepijo s slino ali nektarjem in ga še obogatijo s svojimi dodanimi encimi. Pelod shranjujejo v košku na zadnjem paru nog. Pri enem čebeljem letu naberejo približno 16-24 miligramov cvetnega prahu. To je pa približno 3-4 milijone zrnc. V panju ga nato odlagajo v celice satovja. Satovje napolnijo le nekje dve tretjini, preostali del do vrha pa zapolnijo z medom. Vzrok za takšno dejanje je, da s tem preprečijo kvarjenje cvetnega prahu. Cvetnemu prahu v satovju pravimo tudi čebelji kruhek, ker se v satnih celicah spreminja. Do njega ne more kisik in začne fermentirati. Bakterije izločajo mlečno kislino, ki je sestavni del čebeljega kruhka v satu.
Oblika, barva in okus cvetnega prahu
Zrnca cvetnega prahu so različnih oblik. Večinoma so okrogle oblike oziroma jajčaste oblike. Sestavljena so iz zunanje in notranje stene. Zunanja stena ščiti cvetni prah pred izsušitvijo in škodljivimi zunanjimi dejavniki. Za vsako rastlino je značilna različna barva cvetnega prahu. Kostanj ima rumenkast pelod, robida ima zelenkast, jabolko ima rumenkast, sončnica ima zlato rumenega, regrat ima oranžnega. Poleg barve se pelod razlikuje tudi po okusu. Okusi so lahko vse od sladkega do zelo grenkega. Palinologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem cvetnega prahu današnjih rastlinskih vrst. Najslabši cvetni prah imajo iglavci. Zato imajo čebele, ki se hranijo s cvetnim prahom z iglavcev, krajše življenje in slabšo sposobnost za razvoj zaroda. Pelod iglavcev ima namreč trdno ovojnico, ki je težko prebavljiva. Najboljši pelod za čebele je na sadnih drevesih, na kostanju, detelji, ajdi, repici in vrbi. Regrat, hrast, javor, jelša, brest, bukev, leska, plavica so vrste, ki imajo srednje kakovosten cvetni prah.
Brez cvetnega prahu, vode in medu čebele ne morejo preživeti. Prav tako pa je pelod pomemben za človekovo zdravje. Odkar je človek ugotovil, da je pelod zelo hranilno živilo, se razvijajo različne tehnike, ki pripomorejo k pridobivanju cvetnega prahu. Še več zanimivosti o cvetnem prahu pa si lahko preberete na blogu naše spletne trgovine Medeni zaklad, kjer ga lahko tudi naročite domačega iz našega Čebelarstva Kapun.
Avtor prispevka: Polonca Škodnik
