Recikliranje odpadkov v Sloveniji, po mojem mnenju, še vedno ni popolnoma zaživelo. Kljub temu, da se posamezna komunalna podjetja trudijo, da nas sprotno obveščajo o odvozu posameznih vrst odpadkov, še vedno nekateri mečejo vse vrste odpadkov v eno vrečo. Tudi mediji skrbijo za množično ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti ločevanja odpadkov. Glede na to, da smo Slovenci dokaj razumevajoč in učeč narod, pa pri ločevanju odpadkov še zelo zaostajamo za ostalim razvitim svetom. Saj ločimo le 36% odpadkov. Res pa je, da se v današnjem času v Sloveniji mešajo različne kulture in prav tako se stara prebivalstvo. Navada pa ostaja železna srajca. Poleg tega imamo Slovenci še eno grdo razvado.
Zakaj slovenci ne ločujemo odpadkov tako, kot bi morali?
Če nimamo zabojnika pred nosom, se nam ne da ločevati in odpeljati smeti nekaj par sto metrov od stanovanja. Tudi pri drugih stvareh je tako. Če je daleč, je brez veze. Tako se potem taki mešani odpadki odlagajo na odlagališča, namesto da bi šli v predelavo. Tako bo recikliranje odpadkov v Sloveniji še naprej velik državni in družbeni projekt. Trajnostni razvoj na področju ločevanja in predelave odpadkov ima namen predvsem zmanjšati količino odpadkov. Ozaveščanje prebivalstva na tem področju je še zelo v povojih. Predvsem v mestnih središčih bi bilo potrebno nenehno izvajanje aktivnosti ozaveščanja prebivalstva o zmanjševanju odpadkov iz gospodinjstev. Na vasi je teh problemov manj, kajti doma pridelana hrana in pijača se pakira v embalaže, ki jih lahko večkrat uporabijo. Tako jim ostane zelo majhna količina plastične embalaže. Kovinske skorajda ni. Mogoče pločevinke pijač in ostanki konzerv. Pa še teh je bolj malo. Organske odpadke predelajo v hrano za živali. Papir skurijo v pečeh. Steklo pa se odvrže le polomljeno, tega pa je zelo malo. Na spletnih straneh podjetij za ravnanje z odpadki je kar nekaj statističnih podatkov o naši pridelavi odpadkov. Ta podjetja pa potem skrbijo za recikliranje odpadkov v Sloveniji.
Koliko odpadkov ustvari povprečen človek?
Povprečen človek v življenju ustvari 33 ton odpadkov. V Sloveniji letno pridelamo 436kg odpadkov na leto na prebivalca. Kar dve tretjini se jih da predelati. Največji problem so plastični odpadki. Pridelamo jih pa največ. Vendar pa je doba, da ti odpadki razpadejo kar trikrat daljša, kot naše življenje. Zato je predelava teh odpadkov največji izziv človeštva. Še vedno pa približno tretjina plastične embalaže konča v morju. Na skrajnem jugovzhodu Tihega oceana so že celi otoki plastične embalaže, ki so jo tokovi s celega sveta prinesli do tja. Tudi naravoslovci, preiskovalci morskih živali poročajo, da ima že vsaka deseta žival v oceanu poln želodec plastike, ki je smrtonosna za njih. Recikliranje odpadkov v Sloveniji, kar se tiče plastike, je še najbolj učinkovito.
Prav tako letno v Sloveniji zavržemo približno 30 kg užitne hrane letno na prebivalca. To bi nas moralo spodbuditi k premišljenemu načrtovanju nakupa in priprave hrane doma. Prav tako pa bi morali razmišljati na dolgi rok in posamezne vrste embalaže večkrat uporabiti. Tudi ozaveščanje prebivalstva o recikliranju odpadkov v gospodinjstvih bi bilo na mestu. Tako da vsakič, ko odvržemo odpadek v koš za smeti, dobro premislimo, če sodi tja in v tisti koš. Tako bo recikliranje odpadkov v Sloveniji lahko v polnosti zaživelo.
