Težka in zahtevna bolezen Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna bolezen. Prizadene možgane in je najpogostejši vzrok demence. Vpliva na spomin, sposobnost razmišljanja, vedenje in na koncu tudi na opravljanje vsakodnevnih opravil. Vse to namreč demenca onemogoči oziroma uniči. Ne gre za normalen del staranja, čeprav je Alzheimerjeva bolezen najpogostejša pri starejših ljudeh. Bolezen napreduje postopoma in na koncu vpliva na vsak aspekt življenja.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je dobila ime po nemškem zdravniku Aloisu Alzheimerju. Ravno on je namreč leta 1906 prvi opisal stanje pri pacientki, ki je imela zelo velike težave s spominom, se je nenavadno vedla in je izgubljala kognitivne sposobnosti. Ko je pacientka umrla, je pregled njenih možganov pokazal nenavadne usedline beljakovin in zapletene strukture v živčnih celicah, poimenovane nevrofibrilarne pentlje. Te usedline in pentlje so glavni značilnosti bolezni, ker uničujejo povezave med nevroni in ovirajo delovanje možganov.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni
Ko se pojavijo prvi simptomi, jih pogosto zamenjamo z normalnim staranjem človeka. Žal pa s časom postanejo bolj očitni. Najpogostejši simptomi so:
- Izguba spomina je prvi znak Alzheimerjeve bolezni. Pacient si težko zapomni nedavne dogodke, pogovore ali informacije. Bolniki zato zastavljajo vedno ista vprašanja in pozabijo pomembne datume ali naloge.
- Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil postane težko, četudi gre za preproste naloge, na primer pripravo obroka ali upravljanje s svojim denarjem. Bolniki naenkrat ne znajo uporabljati osnovnih naprav in gospodinjskih predmetov.
- Zmedenost glede časa in prostora je prav tako zelo pogost simptom. Bolniki ne vedo, kje so, kako so do tja prišli in kateri dan v tednu je. Zato se pogosto tudi izgubijo.
- Težave pri izražanju in pisanju lahko nastopijo zelo hitro. Bolniki težko najdejo pravo besedo, ustavljajo se sredi povedi ali pa večkrat zaporedoma ponavljajo iste fraze. Govor zato ni več razumljiv in povezan.
- Spremembe v vedenju in osebnosti, kar je lahko nenaden simptom. Bolniki postanejo zmedeni, depresivni, tudi agresivni in sumničavi. Veliko jih zgubi zanimanje za hobije in so vedno bolj zaprti sami vase.
- Težave s presojo se pojavijo kot posledica težav vseh prejšnjih simptomov. Bolniki zato sprejemajo napačne odločitve in se znajdejo v težavah in nevarnostih. Pozabijo na jemanje zdravil, prekomerno zapravljajo ali pozabijo na osnovno higieno.
Dejavniki tveganja
Pravi in glavni vzrok za Alzheimerjevo bolezen ni znan. Poznamo pa nekatere dejavnike tveganja, ki verjetnost za razvoj bolezni povečajo.
- Starost je največji dejavnik tveganja. Večinoma se bolezen razvije pri ljudeh, ki so starejši od 65 let.
- Genetika lahko vpliva na pojav bolezni. Če je v družini že bila Alzheimerjeva bolezen, je to dodaten dejavnik, ki lahko poveča verjetnost za nastanek. Z razvojem bolezni so povezani tudi določeni geni.
- Življenjski slog vpliva na številne bolezni, tudi Alzheimerjeva ni izjema. Nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje in uživanje alkohola, povečajo tveganje za razvoj.
- Druga zdravstvena stanja, na primer visok krvni tlak, holesterol, diabetes in debelost, so lahko povezani z večjim tveganjem za razvoj bolezni
Diagnoza in zdravljenje
V zgodnji fazi je Alzheimerjevo bolezen zelo težko diagnosticirati. Ker so simptomi zelo povezani z običajnimi starostnimi spremembami, je diagnoza težka. Je pa velika prednost, če bolezen hitro odkrijemo, saj to omogoča boljše obvladovanje bolezni in hkrati upočasnitev njenega napredka.
Za diagnosticiranje bolezni zdravniki običajno uporabljajo kombinacijo metod, kot so:
- Kognitivni testi s katerimi preverijo spomin, sposobnost reševanja problemov in presojo.
- Slike možganov, ki jih pridobijo z tomografijo, magnetno resonanco ali pozitronsko emisijsko tomografijo, omogočajo vpogled v strukturo in delovanje možganov.
- Krvni testi pokažejo pomanjkanje vitamina B12 ali okužbo, ki sta lahko pokazatelja drugih vzrokov za demenco.
Zdravil za Alzheimerjevo bolezen ne poznamo. Določena zdravila lahko nekoliko ublažijo simptome in zavirajo napredovanje bolezni.
Obvladovanje bolezni
Alzheimerjeva bolezen je zelo zahrbtna in bolnik mora prejeti celovit pristop za obvladovanje življenja z njo. Pomembno je, da se zdravi simptome, prilagodi okolje in da se nudi tudi oporo družini. Svojci prevzemajo veliko odgovornost pri skrbi za bolnika, zato je pomembno, da prejmejo čustveno podporo in so dobro informirani.
Poleg prejemanja nekaterih zdravil, lahko pomagamo pacientu tudi z:
- Rutino, saj ta zmanjša zmedenost in tesnobo
- Fizično aktivnostjo, ki upočasnjuje upad kognitivnih funkcij in izboljša počutje.
- Mentalna stimulacija, ki jo dosežemo z igranjem družabnih iger, reševanjem ugank in branjem. To ohranja delovanje možganov.
- Prilagoditev okolja na pacienta vpliva pomirjevalno in zmanjša možnosti za nesreče.
Sklep
Alzheimerjeva bolezen je izjemno zahtevna tako za bolnike kot za njihove svojce. Čeprav še ni zdravila, so napredki v raziskavah in zdravljenju obetavni. Pravočasno prepoznavanje simptomov in ustrezno zdravljenje lahko pomembno vplivata na kakovost življenja bolnikov in olajšata vsakodnevne izzive. Razumevanje bolezni in sprejemanje ustreznih ukrepov je ključnega pomena pri soočanju z Alzheimerjevo boleznijo.
